KONTAKT | ČASOPIS | PRESS |
Izvirnost katalonskega modernizma (Modernisme) izhaja iz navideznega nasprotja med tradicionalnostjo in modernostjo. Pravzaprav je katalonska družba, hoteč postati svetovljanska in moderna, z njim izpeljala prevrednotenje zgodovine in tradicije. V desetletju od 1880 do 1890 so arhitekti in oblikovalci oživili preteklost in ustvarili sloge, ki so bili hkrati srednjeveški, starinski in svetovljanski.
Po l. 1900 se je temu pridružil smisel za valovite in abstraktne oblike evropskega art nouveauja. Zaradi španske nevtralnosti med prvo svetovno vojno in iz tega izvirajoče dokajšnje gospodarske blaginje se je modernizem ohranil vse do dvajsetih let 19. st., in to je druga značilnost, ki katalonsko različico loči od njenih evropskih ustreznikov.
Modernizem se je razvil v Kataloniji, na Balearskih otokih in v območju Valencie ter kmalu postal prevladal med meščanstvom v novih industrijskih mestih in pokrajinskih središčih. Abstraktne modernistične oblike niso zaznamovale samo stanovanjskih stavb, vil in javnih poslopij, marveč tudi tovarne, industrijske komplekse in kmetijske zadruge.
Barcelona je z gradnjo četrti Eixample doživela najobsežnejšo širitev čez meje starega obzidja. Gospodarski razcvet je spodbujal vlaganja v gradbeništvo in l. 1891 prinesel spremembe mestnih odlokov, preobrazbo mestne topografije in množico novosti v okrasju.
V Barceloni so delali trije velikani modernistične arhitekture in ustvarili več svojih pomembnih del: medtem ko je za Antonija Gaudíja značilno abstraktno pojmovanje arhitekture, se pri Josepu Puigu i Cadafalchu kaže bolj historičen pogled, Lluís Domènech i Montaner pa se je pri svojem delu obdal s celo skupino obrtnikov in industrialcev. Poleg njih je bilo še veliko drugih arhitektov, kot Enric Sagnier, Domènech i Estapà, omeniti pa bi bilo treba tudi trgovce in industrialce, kot družino grofa Güella in dinastijo markizov de Comillas, ki jih je modernizem popolnoma prevzel in so postali pomembni meceni navedenih arhitektov, zlasti Gaudíja in Domènecha i Montanerja.
Začetniki razcveta art nouevauja tako v Bruslju kot v Evropi so Victor Horta, Henry van de Velde, Paul Hankar in Gustave Serrurier-Bovy. Arhitekti, slikarji in kiparji so v arhitekturi privatnih hiš našli možnost za eksperimentiranje ter z združevanjem arhitekture in umetnostne obrti ustvarjali ubrane celote. Sledili so jim številni arhitekti in zrisali na stotine pročelij v novih bruseljskih četrtih. Industrijsko izdelani gradbeni elementi se tu povezujejo z delom spretnih obrtnikov: kamnosekov, mizarjev, umetnih kovačev, izdelovalcev vitrajev, sgraffitov in okrasne barvne keramike.
L. 1893 je arhitekt Victor Horta za profesorja Emila Tassela zasnoval prvo stavbo v slogu art nouveauja. Ta vrstna hiša je bila prvi prepričljivi primer nastajanja nove in sveže arhitekture. To delo je arhitektu kmalu ponudilo nove priložnosti: stanovanjski hiši za Armanda Solvaya in Edmonda Van Eetvelda, Delavski dom za socialistično stranko...
Na nadaljnji razvoj art nouveauja je odločilno vplival Paul Hankar. Njegovi dosežki izpričujejo ljubezen do barvitega kombiniranja tradicionalnega in modernega gradbenega materiala ter obrtnih in industrijskih postopkov. Hankarjeve številne trgovske izložbe označuje vitka in elegantna lesena konstrukcija, ki je videti, kot da se naravno upogiba in krivi. Hankar pojmuje »črto kot moč«, kot elementarno naravno silo.
Bruselj, prelepo mesto 19. stoletja z znamenitimi primerki eklektične arhitekture, se je kmalu razvil v prestolnico art nouveauja. Kakor hitro je art nouveau odkril svoje pravo delovno področje, je razvil več slogovnih različic: Hortovi privrženci, kot Gustave Strauven in Ernst Blérot, so še naprej razvijali njegove cvetlične vidike; Léon Sneyers in Paul Hamesse, oba Hankarjeva študenta, sta stopnjevala strogo racionalno plat arhitekture, dokler goli beli površini ni bila priznana pravica do obstoja; oblikovalci, kot Paul Cauchie, Victor Taelemans, Jean-Baptiste Dewin, so vsak zase poskušali najti svoj lastni izraz v smeri geometričnih oblik. Ulica se je spremenila v razstavni prostor za vrhunsko umetniško ustvarjalnost in obrtno spretnost.
Partner: Direction des Monuments et des Sites de la Région de Bruxelles-Capitale Directie Monumenten en Landschappen van het Brussels Hoofdstedelijk Gewest CCN, boîte - bus 1 BE - 1035 Bruxelles - Brussel Belguim Phone: +32 022042439/41 Fax: +32 022041522 E-mail: mwasseige(a)mrbc.irisnet.be, gcondereis(a)mbhg.irisnet.be
Musée Horta Saint-Gilles - Hortamuseum Sint-Gillis rue Américaine 25 Amerikaansestraat BE - 1060 Bruxelles - Brussel Belgium Phone: +32 025430490 Fax: +32 025387631 E-mail: info@hortamuseum.be
Brussels Art Nouveau in Brussels La maison Autrique Le Centre urbain asbl. - De Stadswinkel vzw. Les Musées royaux d'Art et d'Histoire (MRAH) De Koninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis (KMKG) Archives d'Architecture Moderne Sint-Lukasarchief vzw Centre international pour la Ville, le paysage et l'Architecture (CIVA)
With the support of the Culture Programme of the European Union