Latvijsko glavno mesto Riga je artnouveaujevsko mesto. Njegovo središče je najlepša zaključena celota artnouveaujevskih stavb na svetu, saj je v njem več ko tretjina stavb zgrajenih v tem slogu. Ta arhitekturni zaklad je zato vpisan v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Začetek 20. st. je bil zlata doba v razvoju Rige. Takrat je postala eno glavnih industrijskih, trgovskih in kulturnih središč na vzhodnem bregu Baltika. V petnajstih letih se je prebivalstvo praktično podvojilo in štelo ob začetku prve svetovne vojne 500 000 duš.

Prve artnouveaujevske stavbe so v Rigi zgradili l. 1899. Po l. 1904 je eklekticizem iz arhitekture docela izginil in se umaknil art nouveauju. Novi slog se je navdihoval ob nemški, avstrijski in finski arhitekturi, hkrati pa je bil trdno zakoreninjen v domačem kulturnem izročilu, saj so se ga oprijeli predvsem domači arhitekti, izšolani večinoma na oddelku za arhitekturo, ki so ga l. 1869 ustanovili na Politehničnem inštitutu v Rigi.

Artnouveaujevske stavbe v Rigi izpričujejo veliko raznoterost oblikovnih teženj. Čeprav prevladuje dokaj strogo in strukturirano pojmovanje arhitekturnega jezika, pa v mestu stojijo zelo bogato okrašena poslopja. Najznačilnejši različici sta t. i. plamenasti art nouveau in narodna romantika, ki odseva iskanje narodnostne identitete v arhitekturi. Art nouveau je bil v Rigi izjemno mojstrski in raznolik pojav, v katerem so se združevale vse upodabljajoče umetnosti.